Song Cover Image

KO SE DAN ZBUDI

# KO SE DAN ZBUDI **[Kitica 1]** Ko jutro tiho odpre nov dan, čez polje veter riše svoj plan. Na stari cesti še počiva sled, nad njo se počasi prebuja svet. Na oknu kaplja ujame svoj sijaj, kot da za hip bi našla svoj raj. In vse, kar včeraj težko se je zdelo, je jutro z novo svetlobo odelo. **[Predrefren]** Ni treba daleč, da najdeš mir, včasih je dovolj le pogled čez šir. Za vsakim oblakom ostane nebo, in vse, kar mine, nekoč lepo bo. **[Refren]** Ko se dan zbudi, se prebudiš še ti, in spet je pred tabo tisoč poti. Naj veter odnese, kar težko boli, naj sonce ogreje, kar v tebi zaspi. Ko se dan zbudi, nikamor ne hiti, naj svet za trenutek počasi živi. Saj sreča ni vedno nekje daleč stran, včasih je sreča le čisto navaden dan. **[Kitica 2]** Ob reki se kamen počasi obrne, a voda ne vpraša, kdaj se povrne. Le teče naprej in ne šteje več let, kot da že od nekdaj pozna ta naš svet. Na klopi pod lipo je vrezan nek znak, nad njim se zvečer počasi spusti mrak. Morda je nekdo tam nekoč že sedel, in isto kot jaz ta trenutek ujel. **[Predrefren]** Ni treba vedeti, kam vodi pot, včasih nas najlepše pričaka povsod. In kadar se zdi, da izgubljaš svoj glas, prisluhni tišini — še vedno ima čas. **[Refren]** Ko se dan zbudi, se prebudiš še ti, in spet je pred tabo tisoč poti. Naj veter odnese, kar težko boli, naj sonce ogreje, kar v tebi zaspi. Ko se dan zbudi, nikamor ne hiti, naj svet za trenutek počasi živi. Saj sreča ni vedno nekje daleč stran, včasih je sreča le čisto navaden dan. **[Most]** In leta odhajajo, kakor gre vlak, za njimi ostane le tih, topel znak. Ne moreš obdržati ne jutra ne noči, lahko pa trenutek v spominu živi. Zato ko pred tabo utihne ves svet, poglej proti nebu in vdihni še enkrat. Kar iščemo daleč, je blizu ves čas — v šumenju dreves in v tišini med nas. **[Zadnji refren]** Ko se dan zbudi, se prebudiš še ti, in spet je pred tabo tisoč poti. Naj veter odnese, kar težko boli, naj sonce ogreje, kar v tebi zaspi. Ko se dan zbudi, nikamor ne hiti, naj svet za trenutek počasi živi. Saj največje stvari ne kričijo na glas, le tiho ostanejo nekje znotraj nas. **[Outro]** Ko večer zaspi in ugasne še dan, bo jutri pred tabo spet nepopisan plan. In morda je dovolj, da za hip obstaneš sam— ter vidiš, kako lep je navaden dan.